Najsrečnejši človek na svetu

Film o težavnih medsebojnih odnosih generacije, usodno zaznamovane s krvavo balkansko zgodovino, je postavljen na prizorišče hitrih zmenkov, kjer so laži in skrivanje preteklosti nekaj povsem samoumevnega.

Asja je petinštiridesetletna samska ženska, ki živi v Sarajevu. V želji po spoznavanju novih ljudi se udeleži hitrih zmenkov. Na dogodku se sreča z nekaj let starejšim bankirjem Zoranom, s katerim je že prej navezala stike po spletu. Njuno spoznavanje poteka v posocialistični dvorani nekdaj uglednega jugoslovanskega hotela, kjer se udeleženci v časovno omejenih intervalih izmenjujejo za mizami in medsebojno izprašujejo. Asja kmalu spozna, da se njuni poti nista križali povsem naključno. Zoran namreč ne išče ljubezni, temveč odpuščanje.

»To je zgodba o negotovostih življenja, o naključnih srečanjih, ki združijo agresorja in žrtev ter oživljajo bolečo preteklost; je zgodba o nemogočih povezavah, ljubezni in absurdu.  Film dojemam kot simfonijo koreografskih gibov, ki v odgrinjanju čustvenih plasti gledalca zlagoma vsrkavajo vse do stopnje omotičnosti. Prizorišče je ključno: hotel iz osemdesetih let, zgrajen v brutalističnem arhitekturnem slogu, pričevalcu preteklosti nekdanje Jugoslavije, potem je tu še poškodovano mesto Sarajevo, pomnik odprtih ran in bolečin minule dobe.« (Teona Strugar Mitevska)