Vrni mi jo

Ko se brat in sestra vrneta domov in odkrijeta, da je njun oče samohranilec umrl zaradi nepričakovanega napada med prhanjem, ju naglo namestijo v avstralski rejniški sistem. Sedemnajstletni Andy (Billy Barratt), ki še ni polnoleten, tako ni več le starejši brat, temveč postane tudi skrbnik svoje sestre Piper (Sora Wong), ki je le nekaj let mlajša in je slabovidna.

Laura, samska ženska srednjih let, se strinja, da bo obe siroti posvojila v svoj rejniški dom, kljub temu da ima Andy problematično zgodovino. Že od samega začetka je bolj naklonjena do Piper, saj je pred nekaj leti v nesreči v bazenu izgubila svojo popolnoma slepo biološko hčer Cathy. Andy se v svojih poskusih, da bi razloge za svoje vedenje pripisal Lauri, začne spraševati, kaj so razlogi za njeno vse bolj neuravnovešeno vedenje, ki se še posebej odražajo v načinu kako Laura skrbi za svojega drugega rejnika, Oliverja (Jonah Wren Phillips), ki se iz neznanih razlogov odloči za nemost in je videti zelo moten.

Grozljivke o žalovanju običajno niso lahkotne zgodbe in Vrni mi jo ni izjema. Film, ki sta ga režirala avstralska dvojčka Danny in Michael Philippou, znana po filmu Govori z mano (2022) in kanalu RackaRacka na YouTubu, vsekakor ni eden najbolj depresivnih filmov leta, čeprav je prežet z žalostjo. Eden od razlogov za to je, da imata dvojčka Philippou očiten talent za pretvorbo tehtnih snovi v grozljivke, ki so intelektualno in čustveno globoke v enaki meri.