Zadnji viking

Mads Mikkelsen kot John Lennon v krvavi, skandinavsko odštekani črni komediji o dveh bratih, ki se odpravita na pot, da bi našla davno zakopani plen – in spotoma odkrijeta sama sebe. »Chiquitita, you and I know …«

zgodba
Ko Ankerja po petnajstih letih izpustijo iz zapora, kjer je prestajal kazen zaradi bančnega ropa, ima pred seboj samo en cilj: končno priti do denarja, ki ga je zakopal njegov brat Manfred. Težava je le v tem, da je Manfred medtem razvil disociativno motnjo identitete in se ne spomni ničesar … Tu so še stara hiša sredi gozda, vikingi, ABBA, bobri, holokavst, IKEA … in seveda John Lennon.

iz prve roke
»Zadnji viking je mračna pravljica s komičnim podtonom, ki govori o identiteti. Raziskuje, kako našo identiteto oblikuje pogled drugih, v upanju, da bomo lahko kljub oviram našli svoj pravi jaz. V središču je misel, da je lahko vsak človek točno tisto, kar želi biti. Film pokaže, da ljudje nismo le eno, ter spodbuja bolj celosten pogled, ki je že sam po sebi bolj prizanesljiv in manj obsojajoč. Če se zavedamo, da je v vsakem izmed nas več osebnosti hkrati, poleg tega ne bomo tako hitro užaljeni in si stvari ne bomo tako jemali k srcu.«
– Anders Thomas Jensen

kritike
»Podobno kot Jensenov in Mikkelsonov zgodnejši film Možje in kokoši tudi Zadnji viking prinaša zvrhano mero norosti ter absurdizma tiste najboljše vrste – sarkastičnega, a hkrati pristnega in iskrenega. /…/ Jensen nenehno spodnaša gledalčeva pričakovanja, hkrati pa ostaja zvest osrednji tezi uvodne zgodbice: ‘Če so zlomljeni vsi, ni zlomljen nihče.’«
– Jason Bailey, RogerEbert.com​

»Jensenov novi film je črno črna komedija, ki pa je tudi zgodba o ropu; vse skupaj pomešano z nekaj krvavega nasilja, surovega slapstick humorja in tematiko družinskih vezi. Le redki režiserji so sposobni tako spretno žonglirati z žanri in tako elegantno krmariti med različnimi toni. Na papirju nič od tega ne bi smelo delovati – vključno s tvegano idejo, da več komičnih likov trpi za duševno motnjo –, a ta nenavadni film je dosledno zabaven, prismojen in nazadnje – ganljiv. /…/ Zadnji viking v resnici govori o tem, kaj sta drug za drugega pripravljena storiti dva ljubeča brata. Humanistično sporočilo filma je močno, pa čeprav pride v nenavadnem paketu razposajene, nasilne, a od začetka do konca uspešne črne komedije.«
– Caryn James, The Hollywood Reporter

»Pronicljiva študija o duševnem zdravju moških, ki se težke teme loteva z navdušujočo mešanico žanrov, metatekstualnosti ter pozitivne afirmacije, vse to zamaskirano v pesem skupine The Beatles.«
– Savina Petkova, The Film Stage

»Hitro tempiran, drzen in pogosto zelo smešen film.«
– Boyd van Hoeij, Screen Daily

»Režiser v filmu s pravljičnim okvirom prepleta žanre, od brutalno nasilnega trilerja do izredno črne, absurdne komedije, a v osrčju je pretresljiva in ganljiva družinska drama. Čeprav je Zadnji viking, kot smo pri režiserju vajeni, na robu sprejemljivosti, predvsem ker se humor vrti okrog skupine ljudi z duševnimi motnjami, tudi izjemna igralska zasedba na čelu s tenkočutno igro Madsa Mikkelsena v vlogi Manfreda pripomore k temu, da film te meje ne prestopi.«
– Tamara Harb, Vikend

»Če bi gledalec želel poloviti prav vse dogajalne niti, bi si film najbrž moral ogledati večkrat zapored, vendar to začuda filmu prav nič ne škoduje. Kakor tudi ne pestra mešanica žanrov, ki se v divjem ritmu prepletajo od dobesedno pravljičnega okvira zgodbe pa vse do brutalno črne komedije z elementi kriminalke in krvave psihološke drame, v čemer je Jensen enostavno vrhunski. Posebej navdušujoča je dramaturgija samega dogajanja, saj gledalca kar nekajkrat prebrisano zavede in šele čisto ob koncu spretno razkrije vse manjkajoče koščke sestavljanke ter osvetli zgodbo s čisto novega zornega kota.«
– Gaja Pöschl, Radio Slovenija

»Zadnji viking – antisentimentalna Sentimentalna vrednost – je film o ljudeh, ki skušajo preživeti brutalno neoliberalizacijo, izginotje socialnih vezi in absurdnost sveta, v katerem ni več dovolj niti to, kar se pretvarjaš, da si, in v katerem nihče več ne zmaga, ampak se vsi le starajo. ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Vsak pošten filmoljub ve, da prinaša konstelacija Anders Thomas Jensen, Mads Mikkelsen in Nikolaj Lie Kaas obilje humorja, človeške topline in tudi bolečine, predvsem v obliki nekoliko butastega nasilja, ki parodira samo sebe. /…/ Vsak lik ima svoje demone in pot, kako se spoprijeti z njimi, ni vedno najkrajša ali najbolj predvidljiva. Andersu Thomasu Jensenu se ob podpori odličnih igralcev uspe dotakniti gledalca, liki so ganljivi, nepopolni, nepredvidljivi in s tem toliko bolj resnični, čeprav se ves čas zavedamo, da imamo opravka z resnim pretiravanjem.«
– Andrej Predin, Delo

»Ob tem pa film nikoli ne zapade v neumno komedijo, kot bi jo posnela brata Farrelly /…/, temveč skozi nasilje, ki vdre od zunaj, ali pristno srčnost odnosa med bratoma stke zgodbo, ki niti za trenutek ni dolgočasna ali plehka. Seveda film ni brez napak, saj so številni elementi precej daleč od realizma /…/ A kljub močnim družbenim temam realizem ni bistvo tega filma – bistvo je pripraviti gledalca k razmišljanju in čustvovanju. In to mu uspe.«
– Igor Harb, Siol

portret avtorja
Anders Thomas Jensen, rojen leta 1972, je eden najbolj cenjenih danskih scenaristov in režiserjev, znan po svojem edinstvenem filmskem svetu, črnem humorju in čudaških likih. Leta 1999 je prejel oskarja za kratki film Valgaften, poleg Zadnjega vikinga pa je zrežiral pet celovečercev: Blinkende lygter (2000), De grønne slagtere (2003), Adamova jabolka (Adams æbler, 2005), Možje in kokoši (Mænd & Høns, 2015) ter mednarodno uspešnico Jezdeci pravice (Retfærdighedens ryttere, 2020); v vseh sta nastopila Mads Mikkelsen in Nikolaj Lie Kaas. Kot scenarist je Jensen sodeloval s Susanne Bier (Odpri srce, Brata, Po poroki, Boljši svet, Ljubezen je vse, kar potrebuješ), Lone Scherfig (Wilbur se hoče ubiti), Sørenom Kragh-Jacobsenom (Mifune), Nikolajem Arcelom (Temni stolp, Pankrt) in drugimi.