Bila je samo nesreča

Prvi film Jafarja Panahija, ki ga je po dolgoletni prepovedi potovanja osebno predstavil v Cannesu in tam z njim osvojil zlato palmo.

Eghbal se s svojo soprogo in hčerko ponoči vozi z avtom, ko nenadoma zbije psa. Nesreča poškoduje motor avtomobila, zato poišče najbližjega avtomehanika. Delo opravi Vahid, nekdanji politični zapornik, ki prepozna zvok Eghbalove umetne noge. V zaporu ga je namreč mučil obveščevalni agent s prav takšnim umetnim udom in mu povzročil trajno okvaro ledvice. Vahid zato Eghbala ugrabi in načrtuje, da ga bo živega zakopal. Vendar se v njem pojavi dvom, nikoli ni zares videl njegovega obraza, zato ni prepričan, ali je zares ujel svojega rablja. Za potrditev identitete se obrne k njegovim drugim žrtvam …

Jafar Panahi je za film prejel zlato palmo v Cannesu. Hkrati je francoski kandidat za mednarodnega oskarja.

»/…/ zares izjemna prilika o empatiji, usmiljenju, pravičnosti, obžalovanju in nepotešenem besu.«
– David Fear, Rolling Stone

»Panahi – in dober iranski film nasploh – potrebuje samo en kombi in nekaj likov, ki se prevažajo naokrog, in dober film je zagotovljen.«
– Simon Popek, Dnevnik

festivali, nagrade Cannes (zlata palma); nagrada National Board of Review za najboljši mednarodni film; nagrade gotham za najboljši mednarodni celovečerec, režijo in izvirni scenarij; nominacije za zlati globus za najboljšo dramo, režijo, scenarij in najboljši film v neangleškem jeziku; nominacija za nagrado občinstva LUX; ožji izbor za nominacijo za mednarodnega oskarja; Karlovi Vari; Telluride; New York; Locarno; Toronto; Busan; San Sebastián; London; Sarajevo; Viennale; Liffe